sobota, 8. maj 2010

Ko sem končno zbrala dovolj poguma, sem naredila korak in se zazrla v osebo prekrito z krvjo. Ta obraz bi prepoznala med miljardami nešteto ljudi. Očka. Za nekaj sekund mi je srce prenehalo biti, ko pa sem pričela spet dihati, se je vame naselila jeza. Jeza je bila ogromna, neustavljiva in neobladljiva.