Stopala sem po gozdnem mahu, upala, da ga bom videla. Čutila sem kapljice dežja, ki so mi premočile palerino, zeblo me je, a nisem obupala. Hodila sem in hodila, postajala sem utrujena ter zaskrbljena. Ga bom sploh našla?! Vse v meni je kričalo, da naj pot nadaljujem, vendar moj razum me je prosil naj se obrnem, naj odneham. Ampak... že od malih nog ubogam le razum. Zdaj je čas, da začnem poslušati srce. Pospešila sem korak. Zeblo me je, čutila sem mraz, osamljenost...
žalost. Preden sem se lahko zadržala, so se mi po licih ulile debele solze. Sesedla sem se na trato, se ulegla in zaspala v solzah. Zbudila sem se nekaj ur po tem, na mojih licih so bile kapljice dežja. Sprale so solze. Tako kot bo čas bolečino. Vstala sem. Našla ga bom! Zaslišala sem krik. Začela sem teči v smer od koder je izviral krik. Med vejami dreves sem odlično videla pot, na kateri je stal Jan z prelepo blondinko. Jan! Našla sem ga! Prasec prekleti! ''Ojoj! Prestrašil si me! Le kje si bil? Čakala sem te.'' se je oglasila plavolaska. '' Oprosti, če si čakala. Imel sem opravke. Si pripravljena?'' namenil ji je privlačen nasmeh in pokazal podočnike. Potem se mi je zasvetlikalo, ugriznil jo bo! Ne! Ne sme! Moj oče ga bo ubil, če bo to storil mladoletnici. Ta punca pa ni bila niti 16, kaj šele polnoletna! Želela sem si ga zaustaviti, vendar se moje noge niso odzvale. Le opazovala sem lahko. Dekle mu je nastavila vrat, sploh se ji ni sanjalo, v kakšni nevarnosti je. Počasi se ji je približal, pogledal jo je in ji podočnike zasadil z vrat. Dekle je iz užitka zastokalo. Vampirski strup ji je zadajal občutek užitka, kot droga. Kmalu dekle ni bilo več tako mirno, začelo jo je boleti, premalo krvi je že imela. Jan ni nehal, pa čeprav se ga je že otepala. Tega nisem mogla več gledati, zavpila sem naj neha. Ozrl se je ter izpustil napol nezavestno dekle. Pogledal me je z grozo v očeh, nato pa zbežal. Ni me ganilo. Dekletu sem pomagala vstati in jo odnesla v bolnišnico. Na pol poti je zaradi izmučenosti omedlela. Vedela sem, da se potem ne bo več ničesar spomnila, vendar me je skrbelo. Eno sem vedela: maščevala se mu bom!
Ni komentarjev:
Objavite komentar