torek, 6. april 2010

Solze, dež ter neumnosti!

Danes sem se zbudila v upanju, da bo ležal ob meni. Ni ga bilo. Vstala sem iz postelje ter pogledala skozi okno. Deževalo je. Super. Oblekla sem se, si umila zobe in počesala. Vzela sem torbo ter odhitela na avtobusno postajo. Zamudila sem avtobus tako, da sem morala iti peš. V šolo sem prišla mokra, kot pocestni pes. Šola se je vlekla kot še nikoli. Ko je je bilo končno konec, sem odvihrala na avtobus ter ga začuda ujela. Vso pot do doma sem premišljevala o Janu. Jan, Jan, Jan! Ko smo nazadnje le prispeli do moje postaje sem iztopila in se pognala v dir. Mogla sem teči počasi, kot ljudje, vendar sem bila doma zelo kmalu. Posušila sem si premočene lase ter se preoblekla v trenirko. Lotila sem se domače naloge. Ko sem jo končala sem vzela knjigo in jo začela brati. Knjiga mi je bila izredno všeč, saj je govorila o dekletu, ki jo je fant zapustil, ker je bila drugačna od njega. Drugače je čutila. Jaz nisem čutila drugače, le jezna sem bila, ker se še ni prikazal. Zatopila sem se v knjigo in še predenj sem se zavedala, je bila ura pet. Le kje je?!Pri vhodnih vratih sem zaslišala ropot. Bila je moja ljubeča družina. Zaslišala sem korake. Bili so prelahkotni za očka, a prepočasni za mamo. Bil je Tim. V mojo sobo je prigomazil kot čreda slonov ter se mi vrgel na noge. Prisegla bi, da sem slišala počiti svojo golenico. Tima sem pobožala po njegovih svetlo rjavih laskih ter se zazrla v njegove rumene oči. Nerada priznam, a bil je lep. Kmalu sem zaslišala nove korake. Bili so mamini. Dvignila je Tima iz moje noge in me povabila, da se jim pridružim pri lovu. V grlu me je od žeje žgalo, a sem odklonila. Bala sem se, da bi zamudila Janov prihod. Vrgla sem se na posteljo in začela brati. Po nekaj sto strani sem omagala. Moje veke so postale težke in moja glava utrujena. Ugasnila sem luč in zaspala. Zbudila sem se nekaj minut čez osem. Želela sem si ga videti, a ga ni bilo. Zato sem vzela parelino in dežnik, ter se odpravila v gozd. Iskat njega! Dežne kapljice so se odbijale od mojega dežnika, zeblo me je. Neumna sem!

Ni komentarjev:

Objavite komentar